Šolanje na domu je dan danes zelo v porastu. Mnogo staršev se odloča za šolanje otrok na domu, saj je šolski sistem po mnenju marsikoga okalupljen in otroke vzgaja v ovce brez občutka do sočloveka in odgovornosti do družbe. Šolanje otrok na domu pa ponuja pridobivanje znanja na spontan, individualiziran in otroku prilagojen način. Upošteva se lahko njegove sposobnosti in potrebe. Kritika šolskemu sistemu gre na račun masovne vzgoje otrok, brez možnosti prilagajanja individualnim potrebam posameznika, kar pa ne velja za šolanje na domu. Otrok se v šoli druži samo s sovrstniki in socializacija je tako omejena pretežno samo na vrstnike iste starosti, medtem ko je medgeneracijsko povezovanje omejeno. Otrok se v obdobju odraščanja ne nauči prilagajati ne starejšim kot ne mlajšim. Po šolanju pa bodo tvoji sodelavci vseh starosti in pomembno je da si sposoben spoštovati tako mlajše od sebe kot starejše. Pri šolanju otrok na domu pa so prav nasprotni očitki in sicer, da socializacije praktično ni.
A ta trditev za šolanje na domu ne drži, saj socializacija poteka tudi izven šole, le da morajo starši nekaj časa nameniti tudi temu. Otrok se socializira v prostem času z sovrstniki, ki živijo v isti ulici, lahko pa se udeleži marsikatere popoldanske aktivnosti kot so na primer skavti. Priložnost za socializacijo pa se pojavljajo tudi spontano. Šolanje na domu je priporočljivo, ker otrok učenje ne dojema kot nujno zlo ampak je to skupno raziskovanje in spoznavanje sveta. Tudi pomen gibanja je poudarjen. Šolski sistem pa se je učnih načrtov dolžan držati kot pijanec plota. Mnogo pridobljenega znanja pa po končanem šolanju odleti neznano kam, saj otroci znanja niso osvajali, ker bi jih svet okoli njih zanimal, ampak ker je bilo potrebno pridobiti oceno. Veliko staršev, ki se odločijo za šolanje svojih otrok doma se odloči za šolanje na domu po naslednjem principu in sicer jih šolajo prve tri leta nato pa otroke vključijo v šolski sistem. Na ta način lahko otrok osvoji več veščin kot ostali, ki so že od zgodnjega otroštva vključeni v sistem. Otroci so po naravi radovedna bitja in se zelo hitro učijo v kolikor je znanje, ki je na razpolago prilagojeno njihovi starosti in sposobnostim dojemanja. Poleg tega smo si ljudje med seboj različni in že zelo zgodaj pokažemo več zanimanja za nekatere stvari, kot za druge. Dober starš bo opazil kaj njegovega otroka bolj zanima in se bo potrudil, da mu omogoči razvoj na tem področju. Otrok odraste v srečnega človeka ne zaradi načina pridobljenega znanja, ampak zaradi tega, ker je sposoben razvijati svoje talente in početi stvari, ki ga veselijo tako v zasebnem kot poslovnem življenju. A prav šolanje na domu omogoča do otroka prijazen način razvijanja talentov in sposobnosti.
