ZKPL - MPIL | Trg Györgya Zale 1 | 9220 Lendava | Slovenija (SI)

OBČINA LENDAVA

• Lendava.si
• Lendava.net
• Lendavainfo.com

ŠOLE

• DOŠ I Lendava
• DSŠ Lendava
• Glasbena šola Lendava

TURIZEM

• Turizem Lendava

KULTURNE USTANOVE

• JSKD

KNJIŽNICE

• Knjižnica Lendava
• PiŠK MS

GLEDALIŠČA

• MGL - Ljubljana
• PG Kranj
• SLG Celje
• SNG Maribor

Sinagoga, pokopališče, judovstvo

Judje, ki so se naseljevali predvsem v urbanih središčih, so bili v Lendavi (do leta 1955 Dolnja Lendava) pomemben dejavnik razvoja gospodarstva in lendavskega meščanstva, o čemer pričajo objekti na Glavni ulici v Lendavi. Tudi sicer je v Lendavi ohranjenih največ sledi judovstva v vsem Prekmurju.

Po letu 1867, ko pride med Avstrijo in Ogrsko do tesnejše povezave in nastane Avstro-Ogrska monarhija, postane Lendava okrajno središče, kar pomeni, da se začne v mestu hiter in skokovit razvoj. Kazalci razvoja meščanstva so bili: notariat, sodišče, hranilnice, gasilsko društvo, meščanska šola, ulična razsvetljava, železnica, hotel, dežnikarna,opekarna, itd. Mestno prebivalstvo je bilo narodnostno in versko zelo heterogeno. Tu je živelo poleg katoličanov lepo število evangeličanov, od druge polovice 18. stol. pa so se začeli sem priseljevati tudi judje. Nastala je močna in vplivna judovska skupnost.

Judje so bili trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vplivni, tudi vodilni možje v mestu. Bili so nosilci razvoja zlate dobe meščanstva v Lendavi.

Leta 1866 so v času službovanja rabina Mojzesa Schacherlesza začeli z gradnjo sinagoge, ki stoji še danes in je poleg mariborske edina v Sloveniji. Preprosto, a vendar čudovito, enonadstropno monolitno zgradbo na skoraj kvadratni osnovi pokriva štirikapnica, fasado členijo le pilastri in konkavni venec pod streho.

V sinagogi je bilo 80 sedežev za moške in v galerijskem delu 60 sedežev za ženske. Danes krasi notranjost šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo.

Od prvotne opreme je ostala le ura. Kot sakralni objekt je sinagoga delovala do leta 1944, ko so po izgonu židov verske obrede opustili.

Po desetletjih degradacije je bila v 90. letih 20. stoletja sinagoga prenovljena in danes služi kot razstavni ter prireditveni prostor. V njej je na ogled tudi stalna spominska razstava o lendavskih Judih.

Leta 1850 so v bližini sinagoge odprli judovsko šolo, ki je delovala do leta 1921. V njej je bilo urejeno tudi stanovanje za rabina. Stavba je dolga leta propadala, konec 90. let pa so jo porušili. Dolgoletna zadnja učiteljica je bila gospa Hermina Brünner, rojena Löwenstein, katere grob z nagrobnikom najdemo na lendavskem židovskem pokopališču v Dolgi vasi.

Tam so začeli Jude pokopavati po letu 1850, leta 1880 so ga razširili, nato pa dogradili še mrliško vežico. Je edino judovsko pokopališče v Prekmurju, ki je ostalo neokrnjeno. Na nagrobnikih, ki so obrnjeni proti Jeruzalemu, so tipična judovska imena v latinski in hebrejski pisavi.

Pokopališče je negovano in urejeno, čeprav potomcev lendavskih Judov že dolgo ni več. Tako tudi ni veliko kamenčkov, ki jih Judje namesto rož in sveč polagajo na grobove.

Način življenja židovskega naroda je neločljivo povezan z religijo, moralnimi zapovedmi, rituali in predpisi.

Tudi dolnjelendavski Judje so gojili pripadnost skupnosti in se v pomembnih segmentih življenja (hrana, šola, verski obredi, oblačila) ločevali od drugih. Velik poudarek so dajali izobrazbi, torej so bili številni pripadniki skupnosti visoko izobraženi ter zato nosilci pomembnih dejavnosti v mestu.

Kot večina prekmurskih judov so bili tudi lendavski Judje pred 2. svetovno vojno neologni, čeprav je bilo pred 1. svetovno vojno v mestu tudi nekaj ortodoksnih, a ti so se z leti asimilirali. Med jeziki sporazumevanja sta prevladovali madžarščina, nemščina in hrvaščina.

Po okupaciji leta 1941 so začeli Jude v Lendavi šikanirati, odvzeli so jim pravice do opravljanja obrti, poklicev, s 1. aprilom 1944 pa so bili prisiljeni nositi Davidovo zvezdo. 26. aprila 1944 so se morali na ukaz madžarskih žandarjev zglasiti v sinagogi, od koder so jih naslednji dan odpeljali na dolgo pot brez vrnitve - v Auschwitz!

Kontaktne informacije in osnovni podatki
Dosegljivost:	Turizem Lendava d.o.o. Glavna ulica 38, P.P. 113 · Fő utca 38 9220 Lendava · Lendva Slovenija · Szlovénia
Telefon: E-mail: Internet:	++386 (0)2 5788 390 info@lendava-turizem.si www.lendava-turizem.si
Dosegljivost:	Zavod za kulturo in promocijo Lendava Művelődési és Promóciós Intézet Lendva Trg Györgya Zale 1 · Zala György tér 1 9220 Lendava · Lendva Slovenija · Szlovénia
Telefon: E-mail: Internet:	++386 (0)2 577 60 20 gledalisce@zkp-lendava.si www.zkp-lendava.si

Za več informacij si oglejte prospekt o tem v turistični pisarni:

Podatki o prospektu Izdala: Občina Lendava · Uredila: Branka Bensa · Besedilo: Tanja Šimonka · Oblikovanje: Peter Orban · Foto: Igor Kolenko, arhiv Turizma Lendava d.o.o., Dubravko Baumgartner, arhiv Galerije-Muzeja Lendava · Leto izdaje: 2008

Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004 - 2006 Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Za vsebino dokumenta je odgovorna Občina Lendava in v nobenem pogledu ne izraža stališča Evropske unije.

Ogled gledališke in koncertne dvorane
je možen v okviru organiziranega
in vnaprej najavljenega vodstva.