OBČINA LENDAVA
ŠOLE
TURIZEM
KULTURNE USTANOVE
KNJIŽNICE
GLEDALIŠČA
Izberite si željen mesec za ogled:
LETO 2008
januar 2008 | februar 2008 | marec 2008 | april 2008 | maj 2008 | junij 2008 | julij 2008 | avgust 2008 | september 2008 | oktober 2008 | november 2008 | december 2008
LETO 2009
januar 2009 | februar 2009 | marec 2009 | april 2009 | maj 2009 | junij 2009 | julij 2009 | avgust 2009 | september 2009 | oktober 2009 | november 2009 | december 2009

| Dolžina: 1h 37min / 97min Leto: 2003 Država: ZDA Scenarij: Larry Doyle Režija: Danny DeVito Producent: Drew Barrymore, Stuart Cornfeld, Nancy Juvonen, Jeremy Kramer, Ben Stiller Igrajo: Ben Stiller, Drew Barrymore, Eileen Essel, Harvey Fierstein, Justin Theroux |
| Kratka vsebina |
Alex (Ben Stiller) in Nancy (Drew Barrymore) živita precej dobro. Sta mlad in živahen par ter živita v New Yorku. Pred njima je svetla prihodnost. Nancy dela pri prestižni reviji, Alex pa je pisatelj in piše že drugo knjigo. Imata vse, razen enega - svojega stanovanja. Ko jima nepremičninski agent Kenneth (Harvey Fierstein) v Brooklynu pokaže dupleks, dvonadstropno stanovanje v stari meščanski vili, sta takoj navdušena. Le kdo bi se lahko uprl 160 kvadratnim metrom, trem kaminom, knjižnici iz hrastovega lesa in prefinjeni obdelavi materialov? Stanovanje ima le eno napako: priletno podnajemnico go. Connelly (Eileen Essell), ki pa ji zaradi posebnega stanovanjskega zakona ne smeta odpovedati gostoljubja ali ji zvišati najemnine. V nakup ju šele prepričata njeno očitno slabo zdravje in visoka starost. Navdušena se vselita v sanjsko stanovanje, ko doživita hladen tuš. Ponoči ne moreta spati zaradi glasne televizije, Alex mora ves dan pomagati ge. Connelly, rok za oddajo knjige pa se nezadržno približuje. Njuno življenje se spremeni v pekel. Kmalu spoznata, da je v vojni, ljubezni in nepremičninah vse dovoljeno. STARA, SPELJI SE! je komedija o mladem paru, prepričanem, da ima vse, kar si je zaželel, a je v resnici dobil več, kot je pričakoval. Film je režiral Danny DeVito, scenarij je napisal Larry Doyle, v njem pa igrajo Ben Stiller, Drew Barrymore, Eileen Essell, Harvey Fierstein, Justin Theroux, Robert Wisdom in James Remar. Producenti so bili Stuart Cornfeld, Drew Barrymore, Nancy Juvonen, Jeremy Kramer in Ben Stiller, izvršni producenti pa Alan C. Blomquist, Bob Weinstein, Harvey Weinstein, Meryl Poster, Jennifer Wachtell in Richard N. Gladstein. Povezavi: uradna stran, IMDB |


| O predstavi: |
| Nepremišljeno izrečena želja očeta se izpolni in sedem bratov, spremenjenih v krokarje, odleti/izgine. Sestra odrašča kot edinka in šele pozneje spozna, kar se je pred mnogimi leti zgodilo. Deklica se odpravi na pot - iskat svoje brate. Gre na konec sveta in naprej, naprej. Končno najde svoje brate v "stekleni gori" in jih reši. Režija: Margit Gysin |


| Dolžina: 2h / 120min Leto: 2008 Država: Španija, Nemčija, Francija Jezik: francoščina Scenarij: Alexandre Charlot, Olivier Dazat, Thomas Langmann in Franck Magnier Režija: Frédéric Forestier, Thomas Langmann Igrajo: Clovis Cornillac, Gérard Depardieu, Alain Delon, Benoît Poelvoorde, Stéphane Rousseau, Vanessa Hessler, Jean-Pierre Cassel |
| Kratka vsebina |
V antični Grčiji se začenjajo olimpijske igre, zmagovalcu pa je obljubljena poroka z lepo princeso Irino, v katero je nesmrtno zaljubljen Galec Romantix. Na pomoč mu priskočita Asterix in Obelix, toda ker so med športniki poživila prepovedana, se morata odreči čudežnemu napoju moči. Dodatne preglavice povzroča dvolični Cezarjev sin Brutus, ki skuša zlepa ali zgrda zmagati in z zvijačo zavladati rimskemu imperiju. A to je račun brez Asterixa in Obelixa, ki ju že pošteno srbijo pesti ... Povezavi: uradna stran, IMDB |

| Dolžina: 1h 26min / 86min Leto: 2003 Država: ZDA Scenarij: David Dorfman Režija: David Zucker Producent: John L. Jacobs, Gil Netter Igrajo: Ashton Kutcher, Tara Reid, Jeffrey Tambor, Terence Stamp, Andy Richter |
| Kratka vsebina |
Le še eno je huje od peklenskega šefa - da se zaljubiš v njegovo peklensko privlačno hčerko. Mladi Tom Stansfield (Ashton Kutcher) ima eno oko na napredovanju pri pasjem šefu Jacku Taylorju (Terence Stamp), drugo pa na njegovi izredno privlačni hčerki Lisi (Tara Reid). Ponudbo, da pazi šefovo vilo, pograbi z obema rokama. Tako se bo prikupil šefu in morda osvojil Lisino srce, njegovo veselje in ponos. A Tom je delal račun brez krčmarja. Sprva miren večer se sprevrže v zmedo. Nezaželeni gosti spremenijo hišo v norišnico. Tomu grozi, da bo izgubil pamet in službo ter morda celo dekle svojih sanj. Komedijo ŠEFOVA HČERKA je režiral David Zucker, znan po filmih, kot so Film, da te kap 3, Gola pištola, Strogo zaupno, Ali je pilot v letalu?. Glavni junak, ki ga igra Ashton Kutcher, se zaljubi v šefovo hčerko, hkrati pa je varuška za šefovo hišo. Povezava: IMDB |

| Dolžina: 2h 3min / 123min Leto: 2003 Država: ZDA, Mehika, Kanada Scenarij: Rodrigo García, Clancy Sigal, Diane Lake, Gregory Nava, Anna Thomas, Edward Norton Režija: Julie Taymor Producent: Lizz Speed, Roberto Sneider, Jay Polstein, Nancy Hardin, Liz Speed, Lindsay Flickinger, Salma Hayek, Sarah Green Igrajo: Salma Hayek, Alfred Molina, Antonio Banderas, Ashley Judd, Geoffrey Rush |
| Kratka vsebina |
Avtobusna nesreča je septembra 1925 za vedno spremenila življenje Fride Kahlo, bodoče mehiške slikarke, upornice v svetu umetnosti, izzivalne seksualne revolucionarke in brezkompromisne politične aktivistke. Frida se je vozila z dolgoletnim prijateljem Alejandrom Gomezom Ariasom, ko se je v avtobus zaletel tramvaj. V tragični nesreči je umrlo več ljudi, veliko pa jih je bilo težko ranjenih. Fridi je močan trk strgal obleko s telesa, da je ležala razgaljena na tleh, v lastni krvi in posuta z zlatim prahom, ki ga je nek potnik nosil s sabo. Imela je zlomljeno hrbtenico, rebra, medenica in ključnica so bili zdrobljeni. Desna noga, ki je bila pohabljena zaradi otroške paralize, je bila zlomljena na več mestih. Železni drog je vstopil skozi levi bok in izstopil skozi vagino. Pri tem so nastale tako hude poškodbe, da Frida Kahlo ni mogla imeti otrok. Sledili so meseci bolečega in dragega zdravljenja. Frido so zdravniki večkrat operirali in jo zavijali v tesne mavčne obloge in korzete, da je komaj dihala. Neznosno trpljenje in samoto, ki jo je prizadela bolj kot telesna bolečina, si je Frida lajšala s slikanjem na prirejeno slikarsko stojalo s platnom. Oče Guillermo in mati Matilde sta za številne operacije porabila ves svoj denar in prodala večino imetja. Kljub velikim denarnim težavam sta vseskozi podpirala Fridino slikarsko strast, ji dala posebej zanjo izdelan čopič in ji nad posteljo obesila ogledalo, da se je lahko risala. Ko si je Frida opomogla in shodila, je obiskala znanega mehiškega slikarja Diega Rivero, da bi ji povedal odkrito mnenje o njenih slikah. Rivera je bil nad njenim delom očaran, najbolj od vsega pa so ga prevzeli vztrajnost, očarljivost in lepota mlade slikarke. Njuno srečanje je bila prelomnica predvsem za Frido, ki je bila že od nekdaj zaljubljena v Rivero. Ko sta se 21. avgusta 1929 poročila, je njena mati rekla: Kot bi se vzela slon in golobica. S tem je namigovala na 21-letno razliko med Frido in Diegom ter na njegovo letanje za ženskami in debelost. Tudi njuni prijatelji, med njimi znana fotografinja Tina Modotti in slikar David Siqueiros, so o njunem zakonu dvomili in sklepali stave o njegovem trajanju. Toda Frida in Diego sta si prisegla dosmrtno vdanost, ne pa tudi zvestobe. Frida je Diega spremljala na potovanjih v tujino in si bolečino ob njegovih skokih čez plot lajšala s kratkotrajnimi romancami, tako z moškimi kot ženskami. Diegova kronična nezvestoba je botrovala neizogibni ločitvi. Ko sta se ponovno poročila, je bila Frida telesno izčrpana. Zaradi prekomernega pitja, velikih količin analgetikov in amputacije desne noge je bila pri kraju z močmi. Ponoči 12. julija 1954 je Frida Diega poklicala k svoji postelji in mu dala darilo za 25. obletnico poroke, čeprav sta ju do nje ločila še dobra dva tedna. Naslednji dan je umrla, teden dni po svojem 47. rojstnem dnevu. V vlogah Fride in Diega blestita Salma Hayek in Alfred Molina, Geoffrey Rush je odigral Fridinega ljubimca in ruskega revolucionarja Leva Trockega, fotografinjo Tino Modotti igra Ashley Judd, Antonio Banderas je slikar David Alfaro Siqueiros, vlogo ameriškega bogataša Nelsona Rockefellerja pa je odigral Edward Norton, ki je sodeloval tudi pri pisanju scenarija, čeprav med scenaristi ni naveden. Film je režirala Julie Taymor. Povezavi: uradna stran, IMDB |

| Dolžina: 2h 8min / 128min Leto: 2004 Država: ZDA, Nemčija, VB, Argentina Scenarij: Ché Guevara, Alberto Granado, Jose Rivera Režija: Walter Salles Igrajo: Gael Garcia Bernal, Rodrigo De la Serna, Mia Maestro, Mercedes Moran |
| Kratka vsebina |
V začetku 50-ih se mladeniča Alberto Granado in Ernesto Guevara, študenta medicine, odločita, da bosta za hip prekinila študij in s starim motorjem spoznala svojo celino, Južno Ameriko. Med potjo pa socialne krivice in revščina malih ljudi prizadenejo predvsem Ernesta, ki se po obisku čilske bolnišnice, v kateri bolne in zdrave ločuje reka, odloči, da se bo odslej boril za pravice zapostavljenih. Film je nastal po popotniških zapiskih kubanskega revolucionarja Ernesta Che Guevare. Povezavi: uradna stran, IMDB |

| Dolžina: 2h 1min / 121min Scenarij: Robert Nelson Jacobs Režija: Lasse Hallström Igrajo: Juliette Binoche, Lena Olin, Johnny Depp, Judi Dench, Alfred Molina, Peter Stormare, Carrie-Anne Moss, Leslie Caron |
| Kratka vsebina |
Čokolada je smešna in na trenutke trpka zgodba o tem, kako lahko nenavadni okus za življenjske radosti spremeni človeka, medsebojne odnose in celo vse mesto. To je pripoved o skušnjavi, zatiranju in osvobajajoči moči čutov - komična zgodba o naraščajoči vojni v majhnem podeželskem mestecu, ki jo zanetijo strasti in strahovi ob prihodu skrivnostne prodajalne čokoladnih slaščic. Vse pa se je začelo v francoski vasici Lansquenet, kjer življenje že stoletja teče po istih tirih. Severni veter pa v njeno navidezno umirjenost prinese popotnici Vianne Rocher (JULIETTE BINOCHE) in njeno hči Anouk (Victoire Thivisol). Vianne je tujka, ki v vasi odpre prodajalno čokoladnih slaščic. "Hiša sladkega greha" je polna sladkarij izjemnih okusov, ki se jim ni mogoče upreti in ki v vaščanih vzbudijo skrite apetite. Njena čarobna sposobnost, da sprevidi najbolj skrite posameznikove želje in jih poteši z ravno pravšnjo slaščico, zlagoma prepriča nekatere, da se navkljub zavoram prepustijo njenim skušnjavam. Vianne si kmalu pridobi sloves... in sovražnika v podobi pravičnika in okrajnega plemiča, grofa Reynauda (ALFRED MOLINA). Grof je prepričan, da bo Viannina sladostrastna čokolada vzbudila peklenske sile razvrata v vasi in pokopala njihove stroge moralne zakone. Skozi njun konflikt se razvname spopad med tistimi, ki bi življenje radi ohranili takšno, kakršno je bilo pred Vianninim prihodom, in tistimi, ki se niso pripravljeni odreči na novo odkritemu okusu po svobodi. Na tej svoji poti osvobajanja ima Vianne globok vpliv na vse vaščane; med njimi na sedemdesetletno razuzdanko Armande (JUDI DENCH) in njeno odtujeno hči Caroline (CARRIE-ANNE MOSS); na trpečo Josephine Muscat (LENA OLIN) in na njenega brutalnega moža Serga (PETER STORMARE); predvsem pa na še enega popotnika, ki ga potikanja po reki zanesejo v vas. Roux (JOHNNY DEPP) prebudi v Vianne njeno skrito hrepenenje: da bi nekoč nekomu v resnici pripadala. ČOKOLADO je režiral Lasse Hallström, ki ga poznamo po filmih, kot sta Kaj žre Gilberta Grapea in pa Hišni red (Cider House Rules). Scenarij je po priljubljenem in cenjenem romanu pisateljice Joanne Harris napisal Robert Nelson Jacobs. Povezavi: uradna stran, IMDB |



| O predstavi: |
| Režija: Natascha Gundacker Igra: Natascha Gundacker Glasba: Joachim Berger Birgit Bügel lika. Njen likalnik potuje po gori nezlikanega perila. Nenadoma pa se nekdo želi izkopati iz tega kupa nezlikanega perila, . |



| O predstavi: |
| Besedilo, priredba in režija: Koen Crul Scenografija: Ronny Aelbrecht, Milly Jennes, Geert Rossaert, Rudy Van Driessche Glasba: Geert Noppe (Yevgueni) Igrajo: Milly Jennes, Ronny Aelbrecht Rdeča kapica na babičin način je osvežujoča, brbotajoča in bogato dišeča predstava za otroke. Polna je krepkih podob, veselih zvokov, plavajočih mrež in ... Rdeče kapice. To je odlična predstava predmetnega gledališča: s paradižnikom, porom in zeleno - temeljnimi sestavinami za okusno juho, pa tudi za dobro pravljico, ki zaživi s škrati in živahnim videom. To je predstava, ki ima malo besed, je pa polna vizualnega humorja. Veliko je v njej piskrov in ponev in zvokov in vonjav, pa tudi pravega kuhanja. Kuhar živi na otoku ves osamljen v restavraciji, ki ponuja pradižnikove juhe. Zdaj pa noče več tako živeti. Nekdo ga mora zamenjati. A kdo? Nekdo, ki ima raje mraz kot vročino? Nekdo, ki bere pravljice? Nekdo, ki rad goji melancane? Kaj ni to malce noro? Pa postane še bolj noro! Z mamo, Rdečo kapico, babico, lovcem in seveda z ubogim volkom. Uživajte v svoji juhi! |



| O predstavi: |
| Priredba, režija in dramaturgija: Saša Jovanović, Tina Oman Zgodba o Muci Copatarici, ki je v petdesetih letih od nastanka postala pravi slovenski mit literature za otroke, s svojo priljubljenostjo med otroci še vedno navdušuje in navdihuje z mislijo, da so nekatere najlepše in najbolj uspele stvaritve v osnovi pravzaprav sila preproste! Zgodba Muca Copatarica v lutkovnem gledališču skozi otroške oči tokrat spregovori tudi o šovinizmu in nestrpnosti, ki se zaradi družbene brezbrižnosti poraja in hitro razpase že med samimi otroci. Ob koncu zgodbe otroški junaki sami razrešijo medsebojna nesoglasja in v ospredje se znova postavi humana in prijateljska dimenzija človeške nravi. |


| O predstavi: |
| Režija: Pavel Polak
Likovna zasnova lutk, kostumov in scene: Jaroslav Milfajt Glasba: Vitězslav Hádl Igrata: Metka Jurc in Davorin Kramberger Znana pravljica v novi, humorni preobleki bo nagovarjala najmlajše občinstvo in tudi vse večje in še malo večje ljudi. Kdo bo koga volk kozlička, kozlička volka? Ah, saj veste, da je bojazen odveč. Avtor številnih uspešnic mariborskega lutkovnega gledališča, je pripravil še eno veselo in duhovito predstavo. |

Ogled gledališke in koncertne dvorane
je možen v okviru organiziranega
in vnaprej najavljenega vodstva.
![cssbody=[dvbdy] cssheader=[dvhdr] header=[Kmetijsko gospodarstvo] body=[ d.d. Lendava] Kmetijsko gospodarstvo](slike/sponzorji/desno_sponzorji_kmetijsko-gospodarstvo.gif)
Kontakt |
Kazalo strani |
O spletni strani | Število obiskovalcev:
(od 1. 9. 2010) →
Statistika
![]()
© 2004-2010, Zavod za kulturo in promocijo Lendava - Művelődési és Promóciós Intézet Lendva.
ZKPL je bilo ustanovljeno leta 2004 in upravlja z zgradbo lendavskega gledališča.