Igrajo:
Zvezdana Mlakar / Lucija Ćirović
Matjaž Tribušon / Branko Šturbej
Katarina Čas / Ana Dolinar
Rado Mulej / Primož Ekart
Lado Bizovičar / Miha Brajnik

Režija: Boris Kobal
Kostumi: Alan Hranitelj
Scena: Irena Pivka

V predstavi nastopajo trije moški in dve ženski, zasedba ni vedno enaka, dejansko zasedbo na posamičnih predstavah objavljamo pri sporedu predstav.

O PREDSTAVI

TRETJI IN HKRATI ZADNJI DEL TRILOGIJE O ŽENSKO MOŠKIH ODNOSIH ZAČENJA OSVAJALSKI POHOD

Napočil je čas za dolgo pričakovani 3. del trilogije o žensko moških odnosih v produkciji Špas teatra.
Smeh ob komediji, ki je s svojima predhodnicama, 5žensk.com in 5moških.com, v zadnjih štirih letih prepričala skoraj 300.000 obiskovalcev na 700. predstavah, bo podiral nove gledališke rekorde letošnjega in prihodnjih let. Smejalna evforija se bo začela prav na Valentinovo 14. februarja.

Naslov 3. dela trilogije je
Ženske&moški.com

Kaj se je spremenilo od časov Adama in Eve? Kaj bi se zgodilo, če bi vlogo ženske prevzeli moški? Kako bi izgledalo, če bi bili moški takšni, kot si jih želijo ženske?
ŽIVLJENJSKE ZGODBE IMAJO VEDNO DVA POGLEDA - ŽENSKEGA IN MOŠKEGA!

Multimedijska komedija z najbolj priljubljenimi igralci, za sprotne vrhunce pa z znanimi Slovenci na odru, na platnu, na traku brez odmora na vse ali nič prinaša nov vihar izpolnjevanja pričakovanj.

V tretjem delu trilogije bomo videli tudi znane Slovence, ki se bodo med drugim preizkusili v vlogah osebnosti, ki so zaznamovale svetovno zgodovino. Nastopili bodo Špela Grošelj, Zmago Jelinčič, Oriana Cavazza, Alya, Urban Lavrenčič, Manca Košir, Desa Muck, Jani Klemenčič, Tomaž Domicelj, Jasna Kuljaj, Tina Gorenjak in Sašo Hribar. Znani Slovenci so povabilo k sodelovanju v najbolj vroči gledališki predstavi letošnjega leta sprejeli z navdušenjem kot velik izziv, saj se v igralski vlogi, razen Tine Grenjak, ki nastopa v predstavi 5žensk.com, doslej ni pojavil še nihče. Vas zanima, kako so se znani Slovenci izkazali kot igralci? Kakšen bo prinos njihovih vlog k lažjemu razumevanju odnosov med moškim in žensko?

Predstava Ženske&moški.com bo podirala tisočletja stare klišeje in preizkušala zmogljivosti obeh spolov, ki ne moreta živeti skupaj, narazen pa tudi ne.

Že nestrpno pričakujete predstavo?

Povezava | Kapcsolat: Spaš Teater

Avtorica besedila: Olga Paušič
Režiser: Attila Mess, gledališki igralec, režiser

IGRAJO:

Tjaša Feher - Ani, srednješolka, prostovoljka
Dragica Larnsak - Meri, Anina babica, upokojenka
Mira Unger - Angelca, Merina prijateljica, preprodajalka starin s podstrešja
Pavla Leiner - Eva, ena od kofetaric, Merina prijateljica
Ivo Paušič - Jaka, upokojen pravnik
Štefan Hari - Jure, upokojenec, kofetar
Andi Gal - Andi, študent z zlomljeno nogo

Šepetalki: Milka Toplak, Đurđa Hajdinjak
Glasbena oprema: glasba je bila posneta v studiu MMR
Plakat, vabilo, gledališki list oblikoval: Peter Orban

VSEBINA

Komedija opisuje življenje upokojencev v Lendavi ali katerem koli kraju Slovenije.

Pri gostoljubni upokojenki Meri se zbirajo njene upokojene prijateljice in prijatelji. Čas jim mineva ob vsakodnevnih kavicah, ki pomenijo zanje obred, ob klepetu, sprehodih po trgovinah, kjer primerjajo cene, ob TV žajfancah, spletkarjenju .

Njihov vsakdanjik razgiba srednješolka Ani, Merina vnukinja, ki si v šoli za prostovoljno delo izbere aktivnosti z upokojenci. Pripravi jim ure aerobike in bralnih vaj, ki jih upokojenci ne sprejmejo ravno navdušeno, saj se jim dejavnosti podrejo ustaljeni urnik.

Največjo zmedo med kofetarji pa povzročijo anonimna ljubezenska pisma, ki jih najdejo v poštnih nabiralnikih. Razen Jake, upokojenega pravnika, prejmejo pismo vsi. Le kdo jih je napisal? S kakšnim namenom? Skrivnost se razkrije v zadnjem prizoru komedije.

O GLEDALIŠKI SKUPINI

Gledališka skupina Kofetarji

Gledališka skupina KOFETARJI deluje v okviru DU Lendava od novembra 2008, torej smo še zelo mlada skupina. Ob upokojencih igrata tudi srednješolca, kar potrjuje, da se zavedamo, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje, saj se drug ob drugem učimo: mladi od starejših modrosti, starejši pa si ob mladostnem naboju srednješolcev polnimo baterije. Imamo torej (še) skromne gledališke izkušnje in delujemo na ljubiteljski ravni.

Zbrali smo se z namenom, da bi razgibali svoj vsakdanjik, nasmejali občinstvo in prispevali k bogatejši kulturni ponudbi našega kraja. Za začetek smo pripravili komedijo z naslovom KOFETARJI avtorice Olge Paušič, ki jo ljubitelji gledališča že dobro poznajo po delu z osnovnošolskimi gledališkimi skupinami pa tudi po zbirki odrskih besedil za mladinske gledališke skupine z naslovom Šolski štosi.

»Komedija KOFETARJI je komedija za ljudi,
ki se znajo nasmejati svoji podobi.«

Olga Paušič

Rendező: Földes Tamás m. v.

Fordította: Varró Dániel
Koreográfia: Rogács László m. v.
Zenei vezető: ifj. Kucsera Géza
Jelmezterv: Kreszánkó Viktória
Díszletterv: Túri Erzsébet m. v.
Rendezőasszisztens: Kocsis Valéria m. v.
Súgó: Vrestyák Erzsébet
Ügyelő: Kotroba Júlia
Hang: Piukovity Norbert m. v.
Fény: Flajsman Róbert

IGRALSKA ZASEDBA - A SZEREPLŐK

Eliza Doolittle, londoni virágáruslány	Kalmár Zsuzsa / Elor Emina m. v.
Henry Higgins, világhírű fonetika-professzor	Péter Ferenc, Csernik Árpád
Pickering ezredes	Kálló Béla, Pataki Gyűrű-díjas
Mrs. Pierce, Henry Higgins házvezetőnője	Sziráczky Katalin
Mrs. Higgins, Henry sokat próbált édesanyja	Vicei Natália
Freddy Eynsford-Hill, felsőosztálybeli fiatalember	Ralbovszki Csaba
Alfred Doolittle, Eliza apja	Kovács Nemes Andor
Mrs. Eynsford-Hill, Freddy anyja	Körmöci Petronella
Kocsmáros (George)	Brezovszki Roland m. v.
Harry, Alfred Doolittle ivócimborája	Szilágyi Nándor
Lord Boxington, Mrs. Higgins barátja	Kiss Andor m. v.
Örömlány	Vágó Kriszta m. v.
Dühös nő	Brezovszki Tamara m. v. / Sveller Andrea m. v.
Transzilvánia királynője	Kotroba Júlia
Selsey-i férfi	Szőke Attila
Hoxtoni férfi	Lackó Bálint m. v.
Virágáruslány	Táborosi Margaréta m. v. / Tarapcsik Hajnalka m. v.
Bizsuárus-lány	Dudás Júlia m. v.

O PREDSTAVI - AZ ELŐADÁSRÓL

SLOVENSKI OPIS:

Ovidijeva legenda je navdihnila številne ustvarjalce, vendar so ji glasbo dodali še preden je iz nje nastala drama. Pigmalion Bernard Shawa sta uglasbila Frederick Loewe in Alan Jay Lerner. Premiera muzikala My Fair Lady je bila leta 1955 na Broadwayu, odtlej je to delo svetovna uspešnica in največkrat igrani muzikal.

V predstavo gledališke skupine iz Subotice so vpeli veliko melodij uspešnic, kostimi so prava paša za oči, srčno in ganljivo zgodbo Lise in profesorja Higginsa, ki je polna duhovitosti in nepričakovanih obratov pa spremlja atraktivna plesna koreografija.

»Poslanstvo gledališča se od samih začetkov prilagaja duhu časa. Danes, ko nas z vseh strani (televizija, časopisi, ulica, vsakdan) zasipavajo s črnogledimi vizijami, bi gledališče moralo govoriti o lepoti, o miru, o moči človeškega duha. Predstava My Fair Lady govori prav o tem. Predstava ni le zabavni muzikal, temveč pristno gledališče ki pripoveduje o pristnih ljudeh.«

- Tamás Földes, režiser

MAGYAR LEÍRÁS:

Ovidius legendája sok alkotót ihletett meg, de még mielőtt dráma születhetett volna belőle, már zenével társították. Bernard Shaw Pygmalion című művét Frederick Loewe és Alan Jay Lerner zenésítette meg. A My Fair Lady ősmebutatója 1955-ben volt a Broadwayn, és azóta is, az előadást a világ legsikeresebb, legtöbbet játszott musiceljeként játsszák.

A szabadkai társulat előadásában számos ismert melódia csendül fel, és szemet gyönyörködtető jelmezekben, a tánckar fergeteges koreográfiájával, kísérhetjük végig Lisa és Higgins professzor szellemes, fordulatokban gazdag, de rendkívül kedves és szívhez szóló történetét.

„A színháznak, mióta létezik, korszakonként más-más feladat jutott. Ma, amikor mindenhonnan (tévé, újság, az utca, a mindennapok) az egyre riasztóbb világképet zúdítják a nyakunkba, a színháznak a szépről, a megnyugvásról, az emberi lélek erejéről kellene szólnia. A My Fair Lady alkalmas erre. Nem egyszerűen csak egy szórakoztató musical, hanem hús-vér emberekről mesélő igazi színház.”

-Földes Tamás, rendező

Povezava | Kapcsolat: www.szabadkaiszinhaz.com

Avtor romana: Goran Vojnović
Dramatizacija in režija: Marko Bulc
Igra: Aleksandar Rajaković - Sale
Glasba (intro/outro): Zlatan Čordić - Zlatko
Tehnična podpora: Janko Oven in Borut Bučinel
Oblikovanje plakata: Ivian K. M. - Grupa Ee
Izvršni producent: Dejmo stisnt teater
Produkcija: Zavod No History
Koprodukcija: Gledališče Glej

Predstava je nastala z dovoljenjem Študentske založbe, vse pravice pridržane.

žanr: monokomedija, trajanje: 80 minut

O PREDSTAVI

Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih.

Predstavo Čefurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnovića, odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev - čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga.

Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji.

Odrski Čefurji raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakelskim pomagalom in efektom, saj temeljijo izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.

". Čefurji so opasni. Slovenci so prpice. Slovenci majo za sabo policijo pa zakone pa državo pa vse. Čefurji pa nimajo nobenga ."
(iz predstave Čefurji raus!)

Povezava | Kapcsolat: http://dejmostisntteater.wordpress.com/

PROGRAM

Franz Schubert: Trockne Blumen
op.post. 160 tema in variacije za klavir in flavto

Carl Reinecke: Undine op.167
Sonata za flavto in klavir
Allegro, Intermezzo, Andante tranquilo, Finale

Cesar Franck: Sonata v A duru za flavto in klavir
Allegro ben moderato, Allegro Recitativo, Allegretto

BIOGRAFIJA - ÉLETRAJZ

Aleš KACJAN se je rodil leta 1958 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na Akademiji za glasbo v razredu profesorja B. Čampe. V času študija je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po šolanju v Ljubljani se je izpopolnjeval v Londonu pri prof. M. Bennett in v Salzburgu pri prof. I. Grafenauer. Leta 1986 je zmagal na tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu. Od leta 1985 je prvi flavtist v Orkestru Slovenske filharmonije. Poleg igranja v orkestru je veliko nastopal  kot solist in član različnih komornih skupin. Leta 1995 so s prijatelji ustanovili pihalni kvintet Slowind, s katerim so nastopali po Evropi, ZDA, Mehiki, Mongoliji in posneli osem zgoščenk in DVD plošč. Kot član kvinteta Slowind je dobil Župančičevo nagrado mesta Ljubljana in nagrado Prešernovega sklada. Kot solist je posnel dve zgoščenki (s pianistom Bojanom Goriškom in kitaristom Jerkom Novakom) in sodeloval pri nastanku mnogih zgoščenk (Orkester SF: A. Salieri, Koncert za flavto in oboo; P. Kopač: avtorska plošča, Koncertino za flavto in godala; P. Ramovš: avtorska plošča, Concerto doppio; P. Mihelčič, avtorska plošča, Sence za solo flavto). Za izvedbo koncerta K. Pendereckega z Orkestrom Slovenske filharmonije je bil leta 2005 nominiran za nagrado Prešernovega sklada. Med imeni, s katerimi je imel čast sodelovati kot solist ali član različnih orkestrov in komornih skupin, velja omeniti  C. Kleiberja, L. Maazela, R. Muttija, H. Holligerja, J. Kaspzyka, V. Globokarja, A. Madžarja, A. Engegarda, M. Graf, R. Baršaia, A. Rudina

Aleksandar SERDAR, rojen  v Beogradu, je študiral na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Svoj študij je nadaljeval v ZDA in Italiji. Na njegovo pianistično osebnost sta v času izobraževanja vplivala predvsem Sergio Perticaroli in Leon Fleisher.
Svojo logično umetniško pot mladega pianista je A. Serdar nadaljeval kot udeleženec številnih prestižnih pianističnih tekmovanj, na katerih je dobitnik le najvišjih nagrad; naštejmo le najpomembnejše: Arthur Rubinstein - Tel Aviv, Rina Salla Galo - Monza, Vercelli, Carlo Zechhi. Ravno omenjene nagrade so v veliki meri prispevale k njegovi mednarodni karieri.
Aleksandar Serdar je nastopal na svojih recitalih, v različnih komornih ansamblih in kot solist z različnimi orkestri v skoraj vseh državah Evrope, v ZDA, Braziliji, Peruju, Maroku, Libiji, Izraelu, na Tajskem in na Japonskem. Kot solist je nastopal s prestižnimi evropskimi in svetovnimi filharmoničnimi orkestri in dirigenti, kot so: Filharmonija Beograd, Bremen, Sofija, Zagreb, Torino, München, Tuluz, Lila, San Jose, s Slovensko filharmonijo in s Filharmonijo Dresden pod taktirko naslednjih dirigentov: Jean - Claude Casades, Jorg Peter Weigle, Emil Tabakov, Mendi Rodan, Marcello Viotti, Michael Plason.
Zadnja leta so njegovi številni uspehi na koncertih po Evropi pritegnili veliko pozornost kritikov in organizatorjev koncertnih sezon in festivalov, zaradi katerih je dobil povabila za nastope na znamenitih koncertnih sezonah in festivalih. Z enakim entuziazmom in profesionalnostjo je nastopal v koncertnih dvoranah, kot so: Thestre Chatelet, Auditorium de Louvre, Tonhalle v Zürichu, v Alice Tully hall in Lincoln Center v  New Yorku, na Festivals such as >La Roque d' Antheron<, na Folles Journeaus v Nantesu, Sully sur Loire, Schleasu Holstein v Hamburgu, na Montpellier Festivalu Radio France itd.
Aleksandar Serdar je svojo prvo zgoščenko posnel za diskografsko hišo EMI in ta je dobila izjemne kritike v znamenitih glasbenih časopisih. Pred kratkim je izšla njegova druga zgoščenka, ki je posneta v Luksemburgu v organizaciji Društva Burleska in Luksemburške banke. Ravno tako je pred letom dni izšla njegova zgoščenka v produkciji PGP - Beograd z deli iz baročne zakladnice.
Aleksandar Serdar zadnja leta deluje kot redni profesor klavirja na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu,  po Evropi pa deluje kot priznani profesor klavirja na poletnih mojstrskih šolah.

Povezava | Kapcsolat: Klub PAC