Ko oče izve za sinovo norost, se odpravi za njim, da bi ga rešil, ob prihodu v Rim pa najprej sreča Pometa, bistroumnega slugo nemškega gospodiča Uga, ki je tudi zaljubljen v Lavro. Pomet, ki mora onemogočiti Mara, da bi utrl pot svojemu gospodarju, se hitro domisli, da bi v svoje spletke vpletel ne samo obupanega starca, temveč tudi Marovo zaročenko, ki se je preoblečena v mladeniča tudi odpravila v Rim.

Ob spopadu med ljubezenskima tekmecema in spopadu med očetom in sinom, ki utelešata dva nasprotujoča modusa vivendi - eden prisega na kopičenje denarja, skopost, starčevsko zadrgnjenost, drugi na trošenje in prekipevajočo slo po ljubezni in zabavi, se splete mreža komičnih situacij. In če se sredi Rima začno prepirati naši, ki govorijo v dialektu, z Nemci in Italijani, ki ne znajo tujih jezikov, nismo več daleč od jezikovnega cirkusa.

Dundo Maroje (1551) velja za najbolj slavno hrvaško renesančno komedijo, z njo je Držić postal eden največkrat uprizarjanih dramatikov ne samo na domačih odrih in festivalih. K njegovi popularnosti je precej prispeval Marko Fotez, ki je besedilo zelo uspešno adaptiral (1938). Prav v njegovi priredbi smo ga Slovenci prvič uprizorili pod naslovom Boter Andraž (1941) in odtlej se je vedno znova vračal na gledališke repertoarje, bodisi v izvirniku ali v priredbi, ki jo bomo po skoraj pol stoletja spet uprizorili tudi v Novi Gorici (komedijo je namreč leta 1962 igralo takratno polprofesionalno Goriško gledališče).

Povezava | Kapcsolat: SNG Nova Gorica

O njihovi izjemni priljubljenosti pričajo razprodani koncerti ter osvojena platinasta plošča - diskografsko priznanje za izjemno prodajo njihovega prvenca. Letošnjega septembra so izdali težko pričakovani prvenec, ki med drugim vsebuje sveže interpretacije znanih slovenskih uspešnic Ko zvonovi zapojo, Stop, Dan ljubezni, Namesto koga roža cveti, Ko mene več ne bo ter španske prepesnitve velike uspešnice Ti si mi u krvi ob spremljavi simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta, aranžerja in producenta skupine Patrika Grebla.

Matjaž Robavs je Srednjo glasbeno in baletno šolo obiskoval v Ljubljani pri prof. Marcosu Bajuku, po končanem šolanju pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je študiral pri prof. Heleni Lazarski. Leta 2000 je zaključil podiplomski študij pri prof. Robertu Hollu in si pridobil naziv magister umetnosti. Na pevskih tekmovanjih je osvojil več priznanj, med drugim prvi nagradi na slovenskem državnem tekmovanju mladih glasbenikov, prvo nagrado na zadnjem vsejugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov, prvi nagradi na evropskem študentskem tekmovanju solo pevcev in na svetovnem študentskem tekmovanju mladih glasbenikov ter prvi nagradi kot najboljši interpret samospeva in kot najboljši pevec vseh kategorij na prestižnem mednarodnem pevskem tekmovanju S-Hertogenbosch na Nizozemskem. Matjaž Robavs je nastopil na več mednarodnih festivalih, gostovanja pa so ga med drugim vodila v operne hiše v Celovcu, Schwerinu, na Dunaju, v Ljubljani, Antwerpnu, Wexfordu in Frankfurtu. Koncertira po Evropi, Japonski in Kanadi. Snema za slovensko, avstrijsko, belgijsko in japonsko televizijo. Do sedaj je posnel štiri samostojne zgoščenke s slovenskimi ljubezenskimi, starimi božičnimi, domovinskimi pesmimi in z napitnicami.

Aktiven je tudi na pedagoškem področju. Organizira solopevske seminarje v Sloveniji, je gostujoči predavatelj različnih mednarodnih glasbenih institucij in glasbenih akademij, v Ljubljani pa poučuje solopetje na Glasbeni šoli Zavoda Sv. Stanislava in na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Aljaž Farasin

Junija 2008 je diplomiral na oddelku za petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Vlatke Oršanić. Pevsko se je izpopolnjeval pri različnih pevskih pedagogih in solistih (McKeenze, R. Miller, B. Zakotnik, I. Baar, B. Pearson). Kot dijak Srednje glasbene šole v Mariboru je v letih 2003/04 nastopil na glasbenem festivalu Glasbeni september v Mariboru, sodeloval na otvoritvenem koncertu sezone 2003/04 SNG Opera in balet Maribor in snemal za glasbeni arhiv RTV Maribor. Leta 2004 je na državnem pevskem tekmovanju prejel prvo nagrado. Kot pevec je sodeloval v Komornem zboru RTV Slovenija pod umetniškim vodstvom Stojana Kureta, v operi SNG Ljubljana je pel pri predstavah opere Aida in Zaljubljen v tri oranže, v operi SNG Maribor pri predstavah Turandot, La boheme, La Traviata, Macbeth, Ernani, Il due Foscari, Don Carlos, Ljubezenski napoj, Hymnus, Pesnik in upornik, Falstaff, Fedora, Carmen. Član Mariborskega okteta je bil v letih 2003/04. S Ptujskim nonetom je sodeloval v letih 2000-2003. S Komornim zborom AVE, pod umetniškim vodstvom Andraža Hauptmana, je kot solist nastopil na gostovanju v Franciji (Embrun) in na 20. zborovskem tekmovanju Naša pesem 2007 v Mariboru, kjer so osvojili zlato plaketo. Kot solist nastopa na različnih glasbenih prireditvah, festivalih, tako doma kot v tujini.

Metod Žunec je na glasbeni šoli v Murski Soboti obiskoval pouk klavirja, nato pa ob študiju sociologije na FDV študiral tudi solo petje, najprej pri prof. Rudolfu Franclju in Noniju Žuncu, nato pa pri prof. Alexandru Brownu, Vlatki Oršanic in Matjažu Robavsu. Debitiral je v Thompsonovi operi Salomon in Balkis. Sodeloval je z Orkestrom slovenske vojske in pel tenorski part v Hidasovem Requiemu. Leta 2003 je v Slovenskem narodnem gledališcu Maribor pel glavno vlogo v svetovni praizvedbi slovenske opere skladatelja Tomaža Sveteta Pesnik in upornik. V Verdijevi operi Falstaff poje tenorsko vlogo Fentona. V SNG Maribor je pel vec glavnih vlog, med drugim tudi vlogo Tamina v Mozartovi Carobni pišcali in Candida v Bernsteinovem istoimenskem delu. Z Orkestrom slovenske vojske in Orkestrom slovenske policije je veliko koncertiral po vseh slovenskih mestih in tudi v Italiji. Leta 2007 je pel glavno vlogo, vlogo Pierrota, v svetovni praizvedbi nove slovenske opere skladatelja Tomaža Sveteta "Pierrot et Pierrette".

Povezava | Kapcsolat: www.eroika.si

Az ártatlan szerelmi kaland szálai tehát alaposan összekuszálódnak, ám a sok-sok poén, a látványos táncok, a fülbemászó dallamok révén mindenki megtalálja a maga párját. Mire jól kinevettük magunkat, már kész is a happy end.

Povezava | Kapcsolat: Miskolci Nemzeti Színház