Jožef in njegova sanjsko pisana obleka je zabaven muzikal, ki temelji na zgodbi o Jožefu iz Prve Mojzesove knjige v Svetem pismu. Med drugim igra na londonskem West Endu, na Broadwayu v New Yorku pa so uprizorili že več kot 700 predstav. Je eden prvih in najbolj priljubljenih muzikalov Andrewa Lloyda Webbra. V slovenski predstavi bo nastopalo 85 igralcev, odraslih in otrok. Odlikujejo jo živahne plesne točke in najrazličnejši glasbeni slogi, med drugim country, rock in karibska glasba. Jožef se je prvič pojavil kot 15-minutna kantata v šoli v Angliji leta 1968. Na londonskem West Endu je bil prvič uprizorjen leta 1972, na Broadwayu v New Yorku pa leta 1982, kjer so ga uprizarjali vrsto let. Filmsko verzijo so posneli leta 1999, s pevcem Donnyjem Osmondom v glavni vlogi.

Besedilo je napisal Tim Rice, ki je znan po besedilih za filma Levji kralj, Aladin in priljubljena muzikala (glasbo je napisal Lloyd Webber) Jesus Christ Superstar in Evita. Andrew Lloyd Webber je med drugim napisal še nagrajene muzikale Fantom iz opere, Mačke in Sunset Boulevard, zaradi česar se uvršča med najplodnejše gledališke producente vseh časov.

Muzikal Jožef je režiral Richard Montez, ameriški režiser in igralec. Richard je bil pevec/plesalec in koreograf za Disneyland in je 15 let poklicno nastopal v gledališču in v filmih za televizijo in kino. Vendar je njegova velika želja, da nudi priložnost lokalnim umetnikom v različnih državah, da izbrusijo svoje umetniške sposobnosti. Drame in muzikale je ustvarjal in režiral v 28 državah. Na tem seznamu je tudi Slovenija, saj bo svojo 18. svetovno turnejo začel januarja 2010 prav pri nas. Za uprizoritev te kakovostne predstave bo delal s poklicnimi in amaterskimi slovenskimi talenti. Njegova glasbena vodja v Sloveniji je Katarina Bordner, zborovodkinja pevskega zbora Pečat. Njen glas smo poslušali v mnogih slovenskih sinhronizacijah filmov, v reklamah in tudi na Evroviziji.

Povezava • Kapcsolat: CornerstoneArts

Se še spomnite, kdaj vam je zrastla prva dlaka in kakšne težave ste imeli s sabo v puberteti?

Se še spomnite svoje prve zaljubljenosti?

Vas zanima kako gledajo na seks in zaljubljenost pubertetniki in kako vi v najboljših zrelih letih?

V Prešernovem gledališču Kranj nadaljujemo tradicijo uprizarjanja Desinih mladinskih oziroma bolje rečeno družinskih romanov – to bo že tretja uprizoritev iz serije Blazno resno (po Blazno resno zadetih in Blazno resno slavnih).

Desa Muck je v knjigah Blazno resno sproščeno in odkrito pisala o problemih, ki pestijo in zanimajo najstnike, da bi jih tako obvarovala pred strahom ali odporom do stvari, ki jih je obravnavala. Blazno resno o seksu je bila od vseh štirih knjig največja prodajna uspešnica, kar dokazuje, da se z mladimi, ki v času odraščanja potrebujejo čim več pravih informacij o spolnosti, o spremembah svojega telesa, o čustvih, ki jih pretresajo, še vedno premalo pogovarjamo. Ali pa, kar je še slabše, da se odrasli z njimi o vsem tem pogovarjamo licemersko ali vzvišeno, pogosto brez vsakih poštenih razlag, pred spolnostjo pa tudi svarimo in iz nje delamo tabu.

Povezava • Kapcsolat: Prešernovo gledališče Kranj

Wass Albert meséi alapján írta: Strausz Tünde

A darab alapjául szolgáló mesék: Mese az erdőről, Bulámbuk, Mese a vén Gombacsinálóról, Mese a kis szürke nyúlról

Rendező: Sramó Gábor
Tervező: Matyi Ágota
Zene: Rozs Tamás
Bábkészítő: Bódiné Kövecses Anna
Díszlet: Nagy-Kovács Géza

SZEREPLŐK:

Erdő Angyala, Borz: Strausz Tünde
Boszorkány, Cseperke, Vaddisznó, Mókus, Gyöngyvirág Tündér: Érsek-Csanádi Gyöngyi
Rontó Ember, Gyüjtő Ember, Nyuszi, Gombacsináló Manó, Bulámbuk: Mátyás Zoltán mv
Visszhang: Érsek-Csanádi Gyöngyi / Mátyás Zoltán mv

Továbbá: Erdei Manók, Erdei Tündérek

A misztikus és reális elemekből építkező előadásból szépség, szeretet, mélységes bölcsesség, és a természet iránti tisztelet árad. A világ, amelyet bemutat korántsem konfliktusmentes, mégis harmonikus.

A csendet, nyugalmat és álmosító lusta homályt kedvelő Boszorkánynak például, egyáltalán nem tetszik Erdő Angyala ténykedése, és mindent megtesz, hogy útjába akadályokat gördítsen, áskálódása végül mégis kudarcot vall. Mert nincsen olyan erő, amely a „teremtést” feltartóztathatja. A madarak énekelnek, a Vaddisznó földet túr, a Borz gödröt ás, Gombacsináló Manó pedig gombákat készít.

Az igaz, hogy ezek közé a Boszorkány bekeveri a saját mérges gombáit, amivel nem kis riadalmat okoz, de végezetül mégiscsak győzedelmeskedik a jóság, a felelősségérzet, a gondoskodás.

Az „Erdők könyve” egyik fontos üzenete ugyanis az, hogy bár a világban jelenlévő „rossz” nem győzhető le végérvényesen, létezik olyan belső iránytű, amelyre hagyatkozva elkerülhető a vele való találkozás. A kérdés csak az, hogy „rontó” , „gyűjtő”, avagy „látó” emberek vagyunk-e?

Povezava • Kapcsolat: www.aranyszamar.hu

Svetlana Makarovič je nedvomno vrhunska slovenska pesnica. S svojo poezijo pove tisto, česar si ne upamo izreči, vidi, kamor nočemo gledati, in razgalja tam, kjer je največ sprenevedanja. »Naj bodo njene pesmi in šansoni izzivalni, cinični, nežni, grenki, vedno zadenejo naravnost v srce, kajti točno tja je usmerjen njihov pogled«, pravi avtorica predstave Janja Majzelj.

Zaradi svoje izrazitosti so hvaležen igralski material, ki kar kliče po uprizoritvi. Krizantema na klavirju je gledališko – glasbeni projekt, kjer se glasbena interpretacija poezije povezuje z avtorsko in mojstrsko igralsko prezentacijo Janje Majzelj, navdihnjene s poezijo Svetlane Makarovič.

KONCERTNI CIKEL FESTINE V LENDAVI

Koncertni cikel FESTINE že nekaj let soustvarja glasbeno dogajanje v Sloveniji, pod okriljem Društva ustvarjalcev sodobne slovenske kulture – Delavnica. Osrednje delovanje je namenjeno klasični glasbi, ki za svoj obstoj v sodobni in modernizirani družbi vselej potrebuje dodaten zagon, dosledno in trdno vez med poustvarjalci in poslušalci.

Orkester FESTINE je ansambel mladih slovenskih glasbenikov, katerih vodilo je raziskovanje glasbene estetike, osrednje delovanje orkestra pa je namenjeno klasični glasbi. Zasnovan je bil iz potrebe in želje mladih glasbenikov, ki so na začetku svoje profesionalne glasbene poti in iščejo nove izzive, predvsem pa si utirajo pot na slovenske in tuje koncertne odre.

V letu 2010 smo se tudi v našem zavodu odločili, da ponudimo ljubiteljem klasične glasbe koncertni cikel  tovrstne glasbe, ki bo razširil kulturno ponudbo in zapolnil vrzel, do sedaj  nezadovoljive ponudbe koncertov klasične glasbe na našem širšem območju. Projekt ima tudi edukativni značaj, saj želimo s kvalitetno in zanimivo ponudbo  našim mladim približati klasično glasbo in s tem razširiti njihovo znanje ter privzgojiti ljubezen do glasbe, ki ostaja večna.

Povezava • Kapcsolat: www.festine.org

Simfonični orkester Festine bo na prvem koncertu v letu 2010 gostil dva odlična solista. Trobentač Franc Kosem je komorni in orkestrski glasbenik ter stalni sodelavec orkestra Festine in tudi štipendist Soroptimist International Kluba Maribor. Mlada virtuozinja, violinistka Eva Šulić, pa bo z orkestrom Festine nastopila prvič. Potem, ko je lani decembra na mednarodnem tekmovanju Ars nova v Trstu dosegla absolutno prvo mesto, bo s simfoničnim orkestrom Festine predstavila svojo zmagovalno skladbo - Brilijantno polonezo št. 2 op. 21 Henrija Wieniawskega.

Ob njej bo na sporedu še znan in priljubljen Haydnov Koncert za trobento in orkester ter orkestrska suita Pulcinella Igorja Stravinskega.

Program:

1.) J. Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, HOB VII e:1

• llegro
• Andante
• inale-Allegro

2.) H. Wieniawski: Brilijantna poloneza za violino in orkester št. 2 op. 21
3.) I. Stravinski: Pulcinella, Suita za orkester

Izvajalci:

• Simfonični orkester Festine
• Franc Kosem - trobenta
• Eva Šulić - violina
• Živa Ploj Peršuh - dirigentka

EVA ŠULIĆ:

Eva Šulić (1997) igra violino od svojega četrtega leta. Njena prva učiteljica je bila Zorica Todorovič, od leta 2006 pa je vpisana na graški Konzervatorij J. J. Fux v razred profesorja Helfrida Fisterja.

Eva je kot violinistka nastopala že doma in v tujini, leta 2008 je s simfoničnim orkestrom graškega Konzervatorija izvedla Bartokove Romunske plese.

Udeležuje se tudi glasbenih tekmovanj: leta 2009 je na državnem tekmovanju prejela zlato plaketo, leta 2006 in 2009 pa je na mednarodnem tekmovanju Ars nova v Trstu prejela absolutno prvo nagrado.

FRANC KOSEM:

Trobentač Franc Kosem je končal nižjo glasbeno šolo v Radečah in šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Celju. Po uspešno opravljeni maturi je študij glasbe nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Antona Grčarja in ga leta 2005 zaključil z samostojnim diplomskim recitalom, ki je bil ocenjen z najvišjo možno oceno. Pri istem profesorju je v letu 2008 zaključil tudi podiplomski specialistični študij na ljubljanski Akademiji za glasbo.

Sočasno je svoje znanje izpopolnjeval na mojstrskih tečajih v Sloveniji, Italiji in Avstriji pri Bo Nilssnu (Švedska), Jamesu Thompsonu (ZDA), Kristianu Steenstrupu (Danska), Hansu Ganschu (Avstrija) in Hansu Petru Schuhu (Avstrija), intenzivneje pa se dodatno izobražuje pri prof. Reinholdu Friedrichu (Nemčija) na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju.

V času srednješolskega in dodiplomskega študija je prejel več priznanj in nagrad na nacionalnih tekmovanjih, uspešno koncertiral na recitalih Glasbene mladine ljubljanske in Glasbene mladine Slovenije, za izredne umetniške dosežke pa je leta 2003 prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani.

Solistično je do sedaj nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije in Mariborske filharmonije, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, komornim orkestrom Musidora, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Orkestrom Akord iz Celja, Simfoničnim orkestrom glasbene šole Celje, Pihalnim orkestrom glasbene šole Celje, itd.

Kot komorni glasbenik se je predstavil v različnih zasedbah, od leta 2004 je član Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije, v letu 2006 je soustanovil trobilni trio Triumvirat, od leta 2005 pa tudi nastopa v duu z priznanim hrvaškim organistom Mariom Perestegijem. Poleg izvajanja del iz svetovne zakladnice glasbene literature uspešno sodeluje z domačimi komponisti (Andrej Misson, Nina Šenk, Neža Buh, Črt Sojar Voglar, Jani Golob, Štefan Mauri, Tomaž Habe, Matej Bonin, Nejc Bečan).

Sodeloval je z Simfoniki RTV Slovenija, Orkestrom SNG Opera in balet Maribor, Ansamblom za moderno glasbo Univerze Stuttgart (Nemčija), rezidenčnim orkestrom festivala v Verbierju (Švica), Avstrijskim ansamblom za moderno glasbo OENM iz Salzburga (Avstrija), orkestrom pacifiškega glasbenega festivala PMF Sapporo na Japonskem, od leta 2004 pa je solotrobentač orkestra Slovenske filharmonije. Poučuje tudi na Glasbeni šoli v Celju.

Doslej se je predstavil na koncertnih odrih po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Madžarski, Slovaški, Nizozemski, Belgiji in Japonski.

Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester

V svojem času je Haydn veljal za največjega, najslavnejšega in najpomembnejšega skladatelja svojega obdobja.

Haydn je bil rojen 31. marca 1732 v kraju Rohrau (Spodnja Avstrija) kot sin kmeta in kolarja, ki je ljubil glasbo, ter umrl na Dunaju 31. maja 1809. S šestimi leti je postal pevec deškega zbor v Hainburgu (Gradiščansko), z enajstimi leti pa kapelni pevec v Štefanovi cerkvi na Dunaju. Haydn je imel enajst bratov in sester, od katerih je bil njegov brat Michael prav tako pomemben glasbenik in skladatelj. 

Haydn je velik del svojega življenja preživel kot dvorni glasbenik in vodil orkester ter opero premožne družine Esterhazy na njihovem podeželskem posestvu, za katero je moral skladati glasbo. Učinek odmaknjenosti od drugih skladateljev in od glasbenih tokov je opisal z znanim citatom: „Ločen sem bil od sveta, nihče v moji bližini me ni mogel begati in mučiti in tako sem moral postati originalen."

Haydn je ustvaril vrsto pomembnih del, med njimi 104 simfonije, 83 godalnih kvartetov, 14 maš, okoli 50 klavirskih del, okoli 50 solističnih koncertov, šest oratorijev ter 24 oper. 

Med njimi je tudi znan in priljubljen Koncert za trobento in orkester v Ed-duru, ki je in mora biti na repertoarju slehernega trobentača. Odlikuje ga virtuoznost in odkritost do instrumenta kot takega, saj v vsakem stavku poudarja zmožnosti trobente kot solističnega instrumenta. Ta je v času nastanka koncerta doživljal spremembe - Haydn (1732–1809) je koncert za trobento v Es-duru napisal leta 1796 za svojega prijatelja, trobentača Antona Weidingerja, ki je malo predtem izumil nov sistem zaklopk za trobento. Ta iznajdba je omogočila, da se je trobenta rešila  »priklenjenosti« na zaporedja naravnih alikvotnih tonov. Od tedaj je bilo torej na tem instrumentu mogoče izvajati lestvice in kromatične pasaže v vseh registrih.

Henri Wieniawski:
Briljantna poloneza za violino in orkester št. 2 op. 21

Poljski skladatelj in violinski virtuoz je bil rojen v Lublinu 1835, umrl je v Moskvi 1880 Njegovo virtuozno violinsko igro so primerjali s Paganinijevo in že v zgodnjih letih je začel koncertno turnejo po svetu, ki je trajala praktično vse njegovo življenje.

Igral je v skoraj vseh evropskih deželah, v mnogih mestih večkrat zapored, potoval pa je tudi v Združene države Amerike. Nastopal je kot solist, z bratom pianistom in z drugimi izvrstnimi umetniki (med njimi z Antonom Rubinsteinom). Bil je tudi odličen komorni glasbenik.

Svojo intenzivno koncertno dejavnost je vseskozi kombiniral s skladateljevanjem. To ga je zanimalo že kot otroka. Napisal je več kot 50 virtuoznih in liričnih kompozicij. Te so bile namenjene za lastno rabo na koncertih. Skladbe so polne poljskega nacionalnega in ljudskega zanosa. Njegove Fantazije na operne teme so v 19. stoletju dosegle izjemno priljubljenost, etude in oba koncerta pa velikokrat izvajajo tudi danes.

Igor Stravinski: Pulcinella - Suita za orkester

Na pomlad 1919 je impresarij Sergej Djagilev, ki je botroval uspehom baletov Posvetitev pomladi, Ognjeni ptič in Petruška, Igorju Stravinskemu znova predlagal glasbo za balet. Tokrat po motivih Giovannija Battiste Pergolesija. Stravinski najprej ni bil navdušen, saj je bolje poznal le Pergolesijevo Stabat Mater. Djagilev, ki je vztrajal, mu je pokazal nekaj skladateljevih manj znanih manuskriptov. Ti so končno pritegnili Stravinskega in privolil je.

Skladanje Pulcinelle je pomenilo pomemben obrat v karieri Stravinskega, saj ga je vodilo v slog, ki ga poznamo pod imenom neoklasicizem. V njem je pretežno snoval v naslednjih desetletjih. V primerjavi s prejšnjimi baleti, polnimi inovativnih ritmov za ogromen orkester, je Pulcinella razmeroma skromen in preprost. Orkestriran je za triintrideset glasbenikov in tri vokalne soliste ter se drži glasbenih okvirov, ki so sicer bili v rabi pred dvema stoletjima. Čeprav je Stravinski ohranil Pergolesijeve melodije in skoraj nepremenjene basovske linije, mu je uspelo glasbo prežeti z lastnim nezamenljivim pečatom, ki se kaže v rabi modernih harmonij in občasnih ritmičnih modifikacijah.

Prva produkcija (balet končan 1920, premiera 15. maja 1920, v Parizu) s kostumi in sceno Pabla Picassa jebila velik uspeh. Pozneje je Stravinski balet priredil v orkestrsko suito( suita končana 1922, revidirana 1949, prva izvedba 22. decembra 1922, v Bostonu) z enajstimi stavki, vokalne solistične vložke pa je nadomestil z instrumentalnimi. V tej obliki, oziroma v transkripciji za violino ali violončelo s klavirjem, je skladba dosegla največjo priljubljenost.

Simfonični orkester Festine

Umetniško in osebnostno izpopolnjevanje, večplastno sodelovanje in oblikovanje raznolikih estetskih vzgibov znotraj ansambla v enovito in prepričljivo celoto, ki jo vseskozi in v največji meri narekuje – glasba. Pri tem nas vodi želja po odkrivanju že kdaj slišanega, vendar doslej samostojno še ne uresničenega, oziroma že kdaj zaigranega in zdaj oživljenega v novi glasbeni preobleki. Orkester z veseljem sodeluje z domačimi in tujimi solisti, skladatelji in umetniki, ki jih vodita radovednost in potreba po umetniškem izražanju in ustvarjanju.

Vodilo je raziskovanje glasbene estetike pri nas manj znanega repertoarja, morda kdaj slišanega na tujih odrih in zdaj izraženega s povsem novo glasbeno izkušnjo. Orkester prinaša svežino in nove poglede na izbrano glasbo in spodbuja dialog v interpretaciji skladb. Lahko se razširi v simfonični orkester, če tako zahteva program.

Dirigentka Živa Ploj Peršuh

Živa Ploj Peršuh je rojena leta 1977 v Mariboru. Osnovno in srednjo glasbeno šolo je obiskovala v Mariboru in nato še Konservatorij Franz Schubert na Dunaju. Glasbeno se je izpopolnjevala kot pevka v Mladinskem zboru Maribor (pozneje Carmina Slovenica).

Že kot otrok je nastopala v opernih produkcijah SNG Maribor v vodilnih otroških vlogah.

Po maturi na Prvi gimnaziji Maribor (leta 1995) je šolanje nadaljevala na Filozofski fakulteti na oddelku za muzikologijo v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 2002.

Do leta 2002 je kot pevka, korepetitorka, instrumentalistka in asistentka dirigentke sodelovala v instituciji za zborovsko petje Carmina Slovenica v Mariboru. Različni projekti njeno glasbeno delovanje povezujejo tudi s komornim zborom Radia Slovenija, kjer je med drugim sodelovala v projektu Ajdna sodobnega slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča, z mladinskim zborom RTV Slovenija pa je kot asistentka dirigenta pripravila otroško opero Brundibar H. Krase.

Med študijem muzikologije je bila honorarno zaposlena na RTV Slovenija in je aktivno sodelovala z Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno mladino ljubljansko.

Julija 2008 je uspešno zaključila študij dirigiranja na Visoki šoli za glasbeno umetnost v Mannheimu pri prof. Georgu Grűnu (zborovsko dirigiranje) in prof. Klausu Arpu (orkestrsko dirigiranje). V okviru študijskih koncertnih in izpitnih obveznosti je redno dirigirala Filharmoniji iz Baden-­Badna, Wűrttemberški Filharmoniji Reutlingen, Komornemu orkestru Stuttgart, Filharmoniji iz Plovdiva v Bolgariji in orkestru ter zborom šole.

Redno je sodelovala pri različnih glasbenih projektih v Mannheimu, delovala kot asistentka profesorja za zborovsko dirigiranje in vodja organizacijske pisarne oddelka za dirigiranje, poleg tega je v zimskem semestru 2006/07 nadomeščala profesorja orkestrskega dirigiranja. V Ludwigshafnu je med študijem vodila Komorni zbor Altrip in delovala kot korepetitor in nadomestni dirigent pri oratorijskem Beethovnovem zboru.

Med študijem se je dodatno izobraževala pri cenjenih profesorjih in dirigentih, med drugimi pri Friedru Berniusu, Mariu Venzagu in Georgu Pehlivanianu.

Junija 2005 je v okviru mednarodnega mojstrskega tečaja v Švici (Masterclass for Choral and Orchestral conductors Boswil) osvojila prvo mesto na tekmovanju. Oktobra 2006 je sodelovala na dirigentskem tekmovanju nemških visokih šol za glasbo in kot predstavnica Mannheima dosegla semifinale in oktobra 2007 na povabilo žirije sodelovala na mednarodnem tekmovanju mladih dirigetov Lovro Matačić v Zagrebu.

Živa Ploj Peršuh živi in ustvarja v Ljubljani, kjer se v sklopu Društva ustvarjalcev sodobne slovenske umetnosti - Delavnica intenzivno ukvarja s koncertnim ciklom Festine in izobraževanjem otrok in mladostnikov s ciklom družinskih koncertov Festinice.

Vodi Damski komorni orkester Musidora in Orkester Festine.

Od aprila 2009 je dirigentka Komornega zbora Krog.

Koncertni cikel FESTINE se bo s šestimi sklopi  koncertov v letu 2010 predstavil občinstvu v Ljubljani v Slovenski filharmoniji, v Mariboru v Unionski dvorani ter v Lendavi v Gledališki in koncertni dvorani.
 
Predstavitev koncertov cikla FESTINE v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi:

26. FEBRUAR 2010 ob 20.00 uri
Simfonični orkester Festine (35 glasbenikov), dirigentka Živa Ploj Peršuh
   J. Haydn: Koncert za trobento in orkester
   H. Wieniawski: Poloneza za violino in orkester op. 21
   I. Stravinski: Pulcinella: Suita za orkester
 
26. MAREC 2010 ob 20.00 uri
Godalni kvartet VIOLONTI
   W.A. Mozart: Godalni kvartet št. 19 v C-duru, KV 465 «Dissonance«
   Vlado Batista: Nočno ogledalo
   J. Golob: Noviteta
 
9. APRIL 2010 ob 20.00 uri
Ansambel Festine (15 glasbenikov)
    Stravinski: Fanfare for a new theater, Septet, Oktet
   B. Martinu: Le Revue Cuisine, Nonet, H 374
   S. Osterc: Nonet
 
21. MAJ 2010 ob 20.00 uri: Koncerto Barocco
Damski komorni orkester Musidora (22 glasbenic)
Vivaldi: Simfonija v G-duru
J. S. Bach: Koncert za dve violini v D-molu, BWV 1043
W.F. Bach: Simfonija v F-duru
L. M. Škerjanc: Suita v starem slogu
 
15. OKTOBER 2010 ob 20.00 uri: Lux  (Cerkev sv. Katarine v Lendavi)
Simfonični orkester Festine , mešani zbor in solisti (55 glasbenikov)
   G. Fauré: Rekviem op. 48 za soliste, mešani zbor in orkester
   G. Fauré Cantiqe de Jean Racine
 
5. NOVEMBER 2010  ob 20.00 uri
Komorni orkester Festine (23 glasbenikov)
   J. S. Bach: Brandeburški koncert št. 2
   J. S. Bach: Bandeburški koncert št. 3
   J. S. Bach: Brandeburški koncert št. 6
   I. Stravinski: Dumbarton Oaks – Concerto in Es
 
Cena vstopnice za posamezen koncert je  8 €, za abonente ZKPL – MPIL pa 5 €.
Cena vstopnice za učence, dijake in študente pa je 4   €.
Brezplačen bo koncert v mesecu oktobru z naslovom Lux, ki bo v cerkvi sv. Katarine.
Zainteresirani obiskovalci najmanj treh  koncertov imajo možnost nakupa vstopnic z  20 % popustom.
 
Vljudno vas vabimo, da se udeležite koncertov izjemnih mladih glasbenikov.

Povezava • Kapcsolat: www.festine.org