Opis abonmajskih predstav

Španski pesnik in dramatik Federico Garcia Lorca ( 1898 – 1936) velja za enega najpomembnejših avtorjev sodobne evropske literature. V svojem pesništvu je mojstrsko združil moderne literarne tokove – od simbolizma, modernizma in predvsem nadrealizma – s tradicijo španskih klasikov in z ljudsko, zlasti cigansko poezijo.

Dogajanje v drami Hiša Bernarde Alba se odvija na španskem podeželju. Oblastni in ukazovalni ženski Bernardi Alba je umrl mož, ona pa ostane sama s petimi hčerami. Hčere, ki so vse godne za možitev, zapre v hišo in jim ukaže tradicionalno dolgoletno žalovanje. V mladih ženskah vre življenje in želja po moškem, vendar se materi ne upajo upreti. Najstarejša hči Angustias se bo poročila z mnogo mlajšim Pepom Romanom, ki jo bo vzel le zaradi denarja. Najmlajša Adela se edina upira materi in se ponoči naskrivaj dobiva z Angustijasijinim zaročencem. Ko to izve Bernarda Alba , strelja na Pepa Romana, kar povzroči tragične posledice.

Drama o zaprtosti družbe na španskem podeželju govori o kruti usodi moralnih in družbenih zakonov, ki uničujejo življenje posameznika. Na svojevrsten poetičen način govori o peklu znotraj najožjega družinskega kroga, ki ponavadi ostaja skrit za štirimi stenami.

Povezava: Slovensko ljudsko gledališče Celje

Komedija Art Export je predelava Goldonijevega Impresarija iz Smirne in tudi zdaj, po 250 letih, so zadeve v umetniških krogih v glavnem iste.

Komedija namreč prikazuje odnose med varovanci glasbenega agenta, ki jih dodatno skrha in zaostri mamljiva ponudba za nastop ob prvi obletnici Katrajske neodvisnosti, ene od emiratskih mini državic. Gospodična z ministrstva, orientalistka, namreč prinese ponudbo v arabščini in na njej zapisana vsota je visoka, vrtoglava, prestižna, vsekakor takšna, da se zanjo splača do konca razkriti že tako ali tako slabe odnose.

Na vrh še bolj očitno priplava tisto, kar vedno priplava na vrh, pa to ni olje, o katerem govori eden od protagonistov, temveč gosta in težka karakterna usedlina vpletenih.

Igra se odvija v treh valovih. V prvem je spletkarjenje, kdo od sedmih pevcev bo nastopil v duetu, in je vse v slogu družabnih rubrik, ona ljubi njega, on ljubi njega in ta neko drugo. V drugem je avdicija in v tretjem spletkarjenje za končno odločitev.

Eden močnejših elementov predstave je tudi izbor glasbe.

Povezava: www.teaterssg.org

Igrajo

Povezava • Kapcsolat: Mestno gledališče ljubljansko

Komedija Kaj je videl butler, se začne z avdicijo za službo tajnice pri psihiatru dr. Prenticeu. Da bi se dr. Prentice prepričal v fizično ustreznost bodoče tajnice, jo hoče še »strokovno« pregledati.

Ob ženinem nenadejanem prihodu skuša Prentice slečeno tajnico in sebe rešiti iz neprijetnega položaja, a situacija se s tem šele začne zapletati. Gospo Prentice s serijo nespodobnih fotografij, posnetih v hotelu Stacion, izsiljuje mlad hotelski strežnik in v zameno za negative zahteva službo tajnika, ki jo je Prentice že obljubil pravkar »preizkušeni« tajnici.

V nastali kaos se vključi še psihiatrični nadzornik dr. Rance, ki svojega poklicnega kolega zaradi iztirjenega vedenja spozna za blaznega. Iz neštetih skrivalnic, preoblek, laži in prevar se izlušči konec, ki ga Jure Gantar poimenuje »najbolj briljantno bedast konec v zgodovini svetovne komediografije«.

Kaj je videl butler je do absurda prignana komedija zmešnjav, ki briše meje med razumnostjo in norostjo ter med t.i. običajno splošno prakso in seksualnimi perverzijami.

Povezava • Kapcsolat: SNG Maribor

Režiser, scenograf in kostumograf: Rocc

Orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Dirigent: Uroš Lajovic
Solisti: Andrej Debevec, Martina Zadro/Urška Žižek, Dejan Vrbančič/Matej Vovk, Dunja Spruk/Norina Radovan

Predstava traja 1 uro in 5 minut

O zgodbi

Motiv Goldonijevega Apotekarja je bil v meščanski komediji 18. stoletja večkrat upodobljen. Sempronio, lastnik lekarne je varuh lepe Gillette , ki ljubi preprostega, vendar zabavnega fanta Mengona. Sempronio na tihem skuje čudovit načrt: oženil se bo s svojo lepo varovanko in obenem z njeno roko pridobil še bogastvo. O njeni pozornosti, seveda pa tudi o denarju, sanja tudi mlad dandi Volpino. Pohlep in grabežljivost sta na koncu po pričakovanju ustrezno kaznovana.

O glasbi Haydn

je čudovito izkoristil Goldonijevo besedilo. Secco recitativi in glasbene številke so odlično karakterizirane in si sledijo v izredno dramatičnem in napetem zaporedju. Komično opero odlikuje Haydnova pozornost, s katero je zajel globino Volpinove duše, kvaliteta njegovega dela pa se izraža tudi v slikovitosti njegovih razpoloženj znotraj arije, ki prehajajo od njegovega poguma in bahanja na začetku, preko potuhnjenosti, do strahu na koncu. Vsi psihološki odtenki so podani izredno sugestivno, celotno delo je polno domislekov in humorja. Nikjer ni dolgoveznih melodij, harmonije so pisane, orkester je nosilec razpoloženj. Tudi v tem delu se je Haydn predstavil kot veliki mojster simfoničnega stavka.

Svetlana Makarovič je nedvomno vrhunska slovenska pesnica. S svojo poezijo pove tisto, česar si ne upamo izreči, vidi, kamor nočemo gledati, in razgalja tam, kjer je največ sprenevedanja. »Naj bodo njene pesmi in šansoni izzivalni, cinični, nežni, grenki, vedno zadenejo naravnost v srce, kajti točno tja je usmerjen njihov pogled«, pravi avtorica predstave Janja Majzelj.

Zaradi svoje izrazitosti so hvaležen igralski material, ki kar kliče po uprizoritvi. Krizantema na klavirju je gledališko – glasbeni projekt, kjer se glasbena interpretacija poezije povezuje z avtorsko in mojstrsko igralsko prezentacijo Janje Majzelj, navdihnjene s poezijo Svetlane Makarovič.